Kloramfenikol

Kloramfenikol
Klinični podatki
Nosečnostna; kategorija	C (sistemska uporaba), A (topična uporaba);
Način uporabe	topično (v oko), peroralno, i.v., i.m.
Oznaka ATC	D06AX02 (WHO) D10AF03 G01AA05 J01BA01 S01AA01 S02AA01 S03AA08 QJ51BA01;
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost	75–90 %
Presnova	jetrna
Razpolovni čas	1,5–4,0 ur
Izločanje	skozi ledvice
Identifikatorji
	IUPAC ime 2,2-dikloro-N-[(1R,2R)-2-hidroksi-1-(hidroksimetil)-2-(4-nitrofenil)etil]acetamid;
Številka CAS	56-75-7;
PubChem CID	298;
DrugBank	DB00446;
ChemSpider	5744;
UNII	66974FR9Q1;
KEGG	D00104;
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID7020265 ;
ECHA InfoCard	100.000.262
Kemični in fizikalni podatki
Formula	C11H12Cl2N2O5
Mol. masa	323,132 g/mol
3D model (JSmol)	Interactive image;
	SMILES c1cc(ccc1[C@H]([C@@H](CO)NC(=O)C(Cl)Cl)O)[N+](=O)[O-];
	InChI InChI=1S/C11H12Cl2N2O5/c12-10(13)11(18)14-8(5-16)9(17)6-1-3-7(4-2-6)15(19)20/h1-4,8-10,16-17H,5H2,(H,14,18)/t8-,9-/m1/s1; Key:WIIZWVCIJKGZOK-RKDXNWHRSA-N;

Kloramfenikol je bakteriostatična antibiotična učinkovina. Gre za prototipni širokospektralni antibiotik, poleg tetraciklinov.

Kloramfenikol je učinkovit proti številnim grampozitivnim in gramnegativnim bakterijam, vključno z anaerobnimi. Zaradi odpornosti in varnostnih razlogov ni več nikjer v razvitem svetu zdravilo prvega izbora za nobeno indikacijo, se pač včasih topično uporablja pri vnetju očesne veznice. Vendar pa se zaradi naraščajoče odpornosti bakterij proti novejšim zdravilom zanimanje za kloramfenikol ponovno povečuje.^[1] V državah v razvoju je uporaba še zmerom razširjena, in sicer zaradi dostopnosti in nizke cene.

Najhujši neželeni učinek, povezan z zdravljenjem s kloramfenikolom, je škodljivo delovanje na kostni mozeg, ki se kaže v dveh oblikah: kot zaviranje delovanja kostnega mozga, ki je posledica neposredne toksičnosti zdravila in se po zdravljenju popravi, ter kot aplastična anemija, ki je idiosinkratska reakcija na zdravilo (redka, nepredvidljiva in neodvisna od odmerka) in je po navadi smrtna.^[2]

Spekter delovanja

Deluje tako, da zavre tvorbo bakterijskih beljakovin, in je zato učinkovit proti zelo širokemu spektru bakterij. Učinkuje proti grampozitivnim bakterijam (vključno z večino sevov MRSA), gramnegativnim bakterijam in anaerobom.^[3] Ni pa učinkovit proti Pseudomonas aeruginosa ter vrstam iz rodu klamidij in enterobakterjev. Sicer izraža določeno učinkovitost proti Burkholderia pseudomallei, vendar se pri okužbah s to bakterijo kloramfenikol rutinsko ne uporablja, ker se daje prednost ceftazidimu in meropenemu. V zahodnem svetu je uporaba omejena na topično aplikacijo zaradi nevarnosti pojava aplastične anemije.

Uporaba

Prvotna indikacija kloramfenikola je bilo zdravljenje trebušnega tifusa, ki ga povzroča Salmonella typhi, vendar so danes sevi te bakterije večkratno odporni, tudi proti kloramfenikolu, zato se kloramfenikol pri tej bolezni redko uporablja, razen če je povzročitelj dokazano občutljiv nanj. Kloramfenikol se lahko uporablja kot zdravilo druge izbire pri zdravljenju kolere, odporne proti tetraciklinu.

Zaradi zelo dobrega prehajanja krvno-možganske pregrade, ki je boljše kot pri kateremkoli cefalosporinu, ostaja kloramfenikol zdravilo izbora pri stafilokoknih možganskih ognojkih (abscesih). Uporablja se tudi pri zdravljenju možganskih ognojkov, povzročenih z različnimi mikroorganizmi, ter kadar povzročitelj ni poznan.

Kloramfenikol je tudi učinkovit proti trem poglavitnim povzročiteljem meningitisa: Neisseria meningitidis, Streptococcus pneumoniae in Haemophilus influenzae. V razvitem svetu ostaja kloramfenikol zdravilo izbora za zdravljenje meningitisa pri bolnikih z resno preobčutljivostjo na peniciline ali cefalosporine, za države v razvoju pa SZO priporoča kloramfenikol kot zdravilo izbora nasploh pri meningitisu.

V ZDA se kloramfenikol uporablja tudi pri začetnem izkustvenem zdravljenju otrok z vročino in petehijskim izpuščajem, če diferencialna diagnoza kaže tako na septikemijo, povzročeno z bakterijo Neisseria meningitidis, kot na mrzlico Skalnega gorovja, dokler dokončni rezultati diagnostičnih preiskav niso znani.

Učinkovit je tudi proti Enterococcus faecium in se zato lahko uporablja pri okužbi z enterokoki, odpornimi proti vankomicinu.

Viri

↑ Falagas ME; Grammatikos AP; Michalopoulos A (Oktober 2008). »Potential of old-generation antibiotics to address current need for new antibiotics«. Expert Rev Anti Infect Ther. 6 (5): 593–600. doi:10.1586/14787210.6.5.593. PMID 18847400.
↑ Rich M; Ritterhoff R; Hoffmann R (december 1950). »A fatal case of aplastic anemia following chloramphenicol (chloromycetin) therapy«. Ann Intern Med. 33 (6): 1459–1467. PMID 14790529.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
↑ Neu HC; Gootz TD (1996). »Antimicrobial Chemotherapy:Antimicrobial Inhibitors of Ribosome Function«. V Baron S; in sod. (ur.). Baron's Medical Microbiology (4 izd.). Univ of Texas Medical Branch. ISBN 0-9631172-1-1.

[Falagas-1] Falagas ME; Grammatikos AP; Michalopoulos A (Oktober 2008). »Potential of old-generation antibiotics to address current need for new antibiotics«. Expert Rev Anti Infect Ther. 6 (5): 593–600. doi:10.1586/14787210.6.5.593. PMID 18847400.

[Rich1950-2] Rich M; Ritterhoff R; Hoffmann R (december 1950). »A fatal case of aplastic anemia following chloramphenicol (chloromycetin) therapy«. Ann Intern Med. 33 (6): 1459–1467. PMID 14790529.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

[Baron-3] Neu HC; Gootz TD (1996). »Antimicrobial Chemotherapy:Antimicrobial Inhibitors of Ribosome Function«. V Baron S; in sod. (ur.). Baron's Medical Microbiology (4 izd.). Univ of Texas Medical Branch. ISBN 0-9631172-1-1.

[1]

[2]

[3]