Povrhnji antigen
Povrhnji ali plaščni antigen (okrajšano HBsAg; angl. hepatitis B virus surface antigen) je antigen površine virusa hepatitisa B v serumu bolnikov s tem hepatitisom.[1]
Kodirajoči gen
[uredi | uredi kodo]
Povrhnji antigen se nahaja v virusni kapsidi in zapis zanj vsebuje gen S, ki ima 3 razdelke: preS1, preS2 in S. Odvisno od tega, kateri razdelki se preberejo, lahko nastanejo 3 različne beljakovine, velika, srednja in mala beljakovina. Bolj imunogena predela antigena HBsAg predstavljata preS1 in preS2.[2]
Prisotnost v serumu
[uredi | uredi kodo]V serumu je zaznaven v visokih koncentracijah pri akutnem ali kroničnem hepatitusu B. Njegova prisotnost kaže na kužnost okužene osebe. Pri cepljenih osebah v serumu HBsAg ni prisoten; zaznavna so le protitelesa proti HBsAg (HBsAb).[3]
Imunost
[uredi | uredi kodo]Imunski sistem načeloma izdeluje proti povrhnjemu antigenu protitelesa.[3] Razvoj celične in humoralne imunosti proti HBsAg pomeni zaščito. Kot osnova cepiv proti hepatitisu B se uporalja rekombinantni HBsAg, ki sproži v organizmu nastanek protiteles HBsAb in s tem odpornost proti okužbi.[2] Prisotnost protiteles HBsAb v odsotnosti antigena HBsAg tako nakazuje, da je bila oseba cepljena proti hepatitisu B ali pa, da je proti virusu imuna zaradi izpostavitvi virusu v preteklosti, kateri je sledila ozdravitev. Če je prisoten antigen, protitelesa pa niso zaznavna, gre bodisi za akutno bodisi za kronično okužbo z virusom.[3]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Antigen je prvič osamil ameriški zdravnik in Nobelov nagrajenec Baruch S. Blumberg iz seruma avstralskega Aborigina.[4]
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=antigen[mrtva povezava], Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 9. 3. 2012.
- ↑ 2,0 2,1 Lee W. M.: Hepatitis B Virus Infection, N Engl J Med 1997; 337: 17331745.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 http://www.cdc.gov/hepatitis/HBV/PDFs/SerologicChartv8.pdf, Interpretation of Hepatitis B Serologic Test Result, vpogled: 9. 3. 2012.
- ↑ Blumberg B, Alter H. A "new" antigen in leukemia sera. JAMA 1965;191: 101–106.
