Pojdi na vsebino

Jezera na avstrijskem Koroškem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zajezersko jezero (Tržna občina Vrba)
Vrbsko jezero

V avstrijski zvezni deželi Koroški se nahajajo številna jezera in tako je nastal zbirni pojem koroška jezera oz. jezera na avstrijskem Koroškem, četudi gre za zelo raznolika jezera: med njimi najdemo gorska jezera kot Belo jezero prav tako kot močvirnata jezera, med katere štejemo Preseško oz. Pazrijsko jezero v Ziljski dolini, nekatera imajo apnenec za podlago, druga starejše kristalinsko skalovje. Skoraj vsem je skupno to, da so nastala v ledeni dobi ter da so deloma močno okopnela in da so bogata s hranilnimi snovmi. Izjeme tvorijo po eni strani ribniki oz. jezera, ki so nastala iz gramoznih jam kot npr. t. i. Srebrno jezero (Silbersee) pri Beljaku ter po drugi strani pregradna jezera kot Boršt, ki so umetnega izvora.

Opis

[uredi | uredi kodo]

Skupna površina jezer na avstrijskem Koroškem v primerjavi z drugimi pokrajinami ni posebej velika. Značilna pa je raznolikost jezer na malem prostoru. Posebnost je zlasti dokaj visoka tempertatura površinskih voda v poletnem času. Zato so koroška jezera pomemben dejavnik v turizmu.

Na avstrijskem Koroškem je 1270 stoječih voda. Od teh je 670 na nadmorski višini nad 1000 m. nad Jadranom. Skupna površina vseh jezer je pribljižno 60 kvadratnih kilometrov; od teh pokrivajo štiri največja (Vrbsko jezero, Milštatsko jezero, Osojsko jezero in Belo jezero) 50 kvadratnih kilometrov. Baško jezero, Hodiško jezero in Klopinjsko jezero so veliki nad kvadratnim kilometrom. S svojimi 141 m globine je Milštatsko jezero najgloblje jezero avstrijske Koroške; drugo je jezero Oscheniksee s 116 m pred polnjenjem akumulacije ter Belo jezero z 99 m. Milštatsko jezero, ki zajame 1228 milijonov kubičnih metrov vode, je tudi jezero z največjo količino vode, in to še pred Vrbskim jezerom, ki zajame 840 milijonov kubičnih metrov vode.

Nastanek jezer

[uredi | uredi kodo]

Velika koroška jezera, ki zajamejo celotne doline (kot Vrbsko, Milštatsko ali Osojsko jezero), so večinoma nastala potem, ko so se na koncu ledene dobe umaknili ledeniki, vendar niso bila tvorjena zgolj kot rezultat akumulacije voda za naplavinami ledenikov, ampak so tektonske doline pogojevale njihovo oblikovanje. Nahajajo se torej v globokih skalnatih koritih, ki so bila še dodatno oblikovana od ledenikov. Zato tudi v vzhodnih predelih dežele (kot v Labotski dolini, kjer ni bilo ledenikov, tudi skorajda ni jezer.

Mala jezera v okolici Beljaka, kot npr. Šmadlensko jezero (Magdalensee), so nastala iz t. i. mrtvega ledu. Ko se je dravski ledenik umaknil, so ostali veliki bloki ledu med morenami, ki so deloma bili pokriti z gramozom, kar je njihovo tajenje upočasnilo. Na koncu pa so nastala v vdolbinah nekdanjega mrtvega ledu današnja mala jezera.

Večina velikih "dolinskih jezer" tudi niso vključena v rečne sisteme glavnih dolin, kar jih je tudi obvarovalo od hitrejšega zasipanja. Hkrati pa so manjši dotoki zagotovili dolgo dobo menjave vode, kar je zopet omogočalo hitrejše zagrevanje poleti. Dokaj mala zaledja pa so razlog za razmeroma mala nihanja višine voda skozi leto.

Posebnosti

[uredi | uredi kodo]

Visoke poletne temperature

[uredi | uredi kodo]

Večina jezer, ki so primerna za kopanje, ima ponavadi sredi junija temperaturo okoli 20 °C, ki jo pogosto ohranijo do septembra. Najvišje temperature imajo v drugi polovici julija. Visoke tempertature koroških jezer so pogojene zaradi kombinacije dejavnikov:

  • nizek pretok,
  • intenzivno sonce,
  • malo vetra.

Ker moč vetra ne zadostuje, da bi segala do globinskih voda jezer, veter premeša le zgornje plasti voda. V toku zgodnjega poletja nastaja plast tople vode, ki sega pet do osem metrov v globino. Le-ta dosega večinoma temperature od 22 do 26 °C, v zalivih ali v bližini obale pa tudi temperature od 26 do 28 °C, ki niso redkost. To plast tople vode (znana pod strokovnim imenom epilimnion) ločuje globinsko plast mrzle vode (t. i. hipolimnion) prehodna plast (t. i. metalimnion), kjer temperatura v samo nekaj metrih pade na okoli 4 °C.

Jeseni izginja ta stratifikacija zaradi splošne ohladitve. Šele takrat lahko veter premeša vodo v celotnem jezeru (t. i. holomixis), vendar to ne velja za vsa jezera. Nekatera zaznamuje redko premešanje voda (t. i. meromixis).

Meromixis

[uredi | uredi kodo]

Pri nekaterih jezerih jesenska in pomladanska vetrna energija ne zadostujeta, da bi se premešala vsa voda. Tako ostaja globinska voda, ki skozi celo leto ni premešana. K tem jezerom štejemo Vrbsko jezero (plast premešanja voda 45-60 metrov), Milštatsko jezero (50-80 metrov), Belo jezero (40-60 metrov), Klopinsko jezero (30 metrov), Dolgo jezero (15 metrov) in Goggausee (8 metrov). Globina premešanja je odvisna od letnih klimatskih razmer. Ta fenomen (t. i. „meromixis“) je bil prvič opisan v 1930-ih letih pri koroških jezerih od Inga Findenegga.

Pomanjkanje premešanja pelje do popolnega pomanjkanja kisika v teh globinskih plasteh in torej tudi do pomanjkanja vsakršnega živalskega življenja. Hkrati to pomanjkanje kisika ni posledica onesnaženja voda, saj šteje npr. Belo jezero med najčistejša alpska jezera.

Pregled

[uredi | uredi kodo]
slovensko ime nemško ime občina¹ površina (ha) dolžina (km) globina (m) nadmorska višina (m n. J.) posebnost
Baško jezero Faaker See Bekštanj 220 30 554 privatno jezero, otok
Belo jezero[1][2][3] Weißensee Weißensee (Koroška) 653,1 11,6 99 930 ledeniško jezero, najvišje ležeče jezero za kopanje med velikimi koroškimi jezeri
Boroveljsko pregradno jezero Ferlacher Badesee Borovlje 6,74 10 420
Borovniško jezero Freibach-Stausee Sele rečna elektrarna
Boršt (jezero) Forstsee Teholica 29 1 35 601 akumulacijska elektrarna
Breško jezero[4][5][6] Pirkdorfer See Bistrica pri Pliberku 3,5 gramozna jama oz. gramozni ribnik z naravnim pritokom
Cobrško jezero Afritzer See Feld am See 48,79 1,3 22,5 752
Dietrichsteiner See Trg na Koroškem 6 4 650 umetno jezero, sloveni se lahko kot Ditrihštajnsko jezero
Dobiško jezero Aichwaldsee Bekštanj 3,32 0,5 7,2 640
Dolgo jezero Längsee Šentjurij ob Dolgem jezeru 74,85 21,4 550
Dösener See Mallnitz (Malnica) [7] 13 0,7 44 2270 karniško jezero, jezero ima ime po dolini Dösental, ki verjetno izvira iz slov. dežni dol[8]
Egelsee Špital ob Dravi 9,35 650
Falkertsee Reichenau 4,32 13 1850
Farchtensee Špartjan[9][10] 11,72 8,3 985
Flatschacher See Trg na Koroškem 3 3,4 680
Flattnitzer See[11] Flattnitz 1,96 2,8 1400 tudi: Hemmasee
Fleetsee Beljak 1,4 2,1 500
Goggausee Steuerberg 11 12 775
jezero v Goričji vasi Hörzendorfer See Šentvid ob Glini 6,36 5 517
Goslinsko jezero Gösselsdorfer See Dobrla vas 32 3 469
Greifenburger Badesee Greifenburg 5 14,5 590
Habnerjevo jezero[12] Hafnersee Hodiše 15,93 10 510
Haidensee Glanegg 1,38[13] 6[13] 486[14] jezero je nastalo iz t. i. mrtvega ledu
Hodiško jezero[12] Keutschacher See Hodiše 132,7 15,6 506 nudistični kamp
Klopinjsko jezero Klopeiner See Škocjan v Podjuni 110,6 1,8 48 446 najbolj toplo Koroško jezero za kopanje
Kraiger See Frauenstein 5,1 10 596
Malo Jezero[15] Kleinsee Škocjan v Podjuni 15 15 447 20-40 m pas lokvanja in trsja
Maltschacher See Trg na Koroškem 12,9 6,7 594
Milštatsko jezero, Miljsko jezero Millstätter See Milštat 1328 11,8 141 588 najgloblje jezero z največjo količino vode
Mlinarjev bajer (birt)[12] Baßgeigensee Hodiše 2 515
Možberški srednji bajer Moosburger Mitterteich Možberk 17,35 3 510
Možberški mlinski bajer Moosburger Mühlteich Možberk 3,9 5 503
Osojsko jezero Ossiacher See Osoje 1078,5 10,2 52,6 501
Rupratov bajer (birt)[12] Penkensee Hodiše 5,16 620
Pöllaner Teich Pöllan [16][17][18][19]
Preseško jezero tudi Pazrijsko jezero Pressegger See Šmohor 55,28 13,7 560 ohranjen je močvirnati pas
Rjavško jezero[20]Rijavško jezero[12] Rauschelesee Hodiše 19,1 12 510
Sankt Urbaner See Sankt Urban (Koroška) 9 3 745
Srebrno jezero Silbersee Beljak 14,3 7 492 gramozna jama oz. jezero
Stappitzer See Mallnitz/Malnica 3,6 0,214 6 1273
Strusnikov bajer Strußnigteich Možberk 26 2 552 zasebna last, pod naravno zaščito
Šentlenartsko jezero Leonharder See Beljak 2,29 6,5 520
Šmadlensko ali Tehanjsko jezero Magdalensee Beljak 14,11 5,2 486
Špintikov bajer (birt)[12] Spintik-Teiche, Spintikteiche Hodiše 79,82 0,4 560 naravni rezervat
jezero v Tigrčah/Tigrško jezero Tigringer See Tigrče 26 2 554 nudistični kamp
Turracher See Reichenau 19,43 33 1780 gorsko jezero
Zablaško jezero Turnersee Škocjan v Podjuni 44,16 13 481 ohranjen je močvirnati pas
Zeleno jezero Grünsee Beljak 1,76 6,6 490
Vaško jezero Vassacher See Beljak 4,43 10,2 520
Volajsko jezero Wolayer See gorsko jezero na koroški strani Karnijskega glavnega grebena v bližini prelaza Plöcken
Vrbsko jezero Wörthersee Celovec 1939,75 16,5 85,2 439 največje koroško jezero
Zajezersko jezero Saisser See Vrba 1,33 6,6 593
Zgornje jezero Brennsee (Feldsee) Feld am See 41,2 26 740
Zmulner See Liebenfels (Bistrica) 1,82 7,5 523 jezero je nastalo iz t. i. mrtvega ledu[1]
Ženeško jezero tudi Tihojsko jezero Sonnegger See Žitara vas 1,7 4,5 468 umetno kopalno jezero

¹ Kadar jezero pripada več občinam, je navedena najprej tista, po kateri ima jezero ime ali pa največja.

  • Domnevna imena so označena v kurzivi.

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Zdovc, Pavel, Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Slovenska prosvetna zveza in Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu. Celovec 2008, 2010 (razširjena izdaja). (COBISS)
  • Anton Melik: Slovenski alpski svet. Ljubljana 1954;
  • Franc Kukovica: Moja dežela, učbenik za 4. razred dvojezične ljudske šole in glavno šolo na Koroškem. Celovec 1996;
  • Janez Turk: Slovenski toponimi v Karnijskih Alpah med Ziljsko dolino in Kanalsko dolino. V: Koroški koledar 2012, Celovec [2011], 140-149.(tudi pod http://www.gore-ljudje.net/novosti/72483/ (1.2012);
  • Bojan-Ilija Schnabl: Dvojezična ustava Koroške in deželni glavar Janez Nepomuk Šlojsnik. V: Koroški koledar 2012, Klagenfurt/Celovec [2011], 165-188 (mdr. z imenikom iz leta 1860).

Zemljevidi

[uredi | uredi kodo]
  • V. Wieser, Vinko, B. Preisig, J. Pack: Kotmara vas: Horni Kompánj, Konják in Hudár : slovenska ledinska, krajinska in hišna imena/Köttmannsdorf: Horni Kompánj, Konják in Hudár : slowenische Flur-, Gebiets- und Hofnamen (Kartenmaterial), Hg. SPD Gorjanci, 2008; http://www.gorjanci.at;
  • St. Margareten im Rosental/Šmarjeta v Rožu (zemljevid/Karte merilo/Maßstab 1:15.000), Hg. Kulturno društvo Šmarjeta-Apače/Kulturverein St. Margarete-Abtei und Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik. Celovec 2011;
  • Škofiče – Schiefling. Izdalo: Slovensko prosvetno društvo Edinost Škofiče / Hg. von: Slowenischer Kulturverein Edinost Schiefling, 2011.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Spletne povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Jezera na avstrijskem Koroškem

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 »slovensko/99Skialpin0405.shtml«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. marca 2005. Pridobljeno 28. decembra 2014.
  2. ↑ www.austria.info/ area/461826
  3. ↑ »volksgruppen slowenen«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. decembra 2011. Pridobljeno 28. decembra 2014.
  4. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2007. Pridobljeno 28. decembra 2014.
  5. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. decembra 2011. Pridobljeno 28. decembra 2014.
  6. ↑ http://www.majda.at/?lang=slo&link=news
  7. ↑ https://www.mallnitz.gv.at/geschichte-mallnitz
  8. ↑ http://members.chello.at/heinz.pohl/ON_A_D.htm
  9. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. maja 2008. Pridobljeno 28. decembra 2014.
  10. ↑ http://d-nb.info/969965036/34
  11. ↑ »Flattnitzer See«. Pridobljeno 6. februarja 2013. Arhivirano 2012-12-09 na Wayback Machine. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. decembra 2012. Pridobljeno 28. decembra 2014.
  12. ↑ 12,0 12,1 12,2 12,3 12,4 12,5 V. Wieser, Vinko, B. Preisig, J. Pack: Kotmara vas: Horni Kompánj, Konják in Hudár : slovenska ledinska, krajinska in hišna imena/Köttmannsdorf: Horni Kompánj, Konják in Hudár : slowenische Flur-, Gebiets- und Hofnamen (Kartenmaterial), Hg. SPD Gorjanci, 2008; http://www.gorjanci.at
  13. ↑ 13,0 13,1 »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. junija 2008. Pridobljeno 28. decembra 2014.
  14. ↑ »arhivska kopija« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28. decembra 2014. Pridobljeno 28. decembra 2014.
  15. ↑ »fishin2.net«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. septembra 2007. Pridobljeno 28. decembra 2014.
  16. ↑ http://www.biologiezentrum.at/pdf_frei_remote/CAR_169_89_0129-0136.pdf
  17. ↑ http://www.flickr.com/photos/tags/pöllan/
  18. ↑ http://www.meinekleine.at/richieslildarling/photos/145582/?tag=squadra[mrtva povezava]
  19. ↑ http://maps.google.at/maps?f=q&source=s_q&hl=de&geocode=&q=p%C3%B6llan,+paternion&sll=47.635784,13.590088&sspn=7.743657,19.775391&ie=UTF8&ll=46.697258,13.628604&spn=0.003848,0.009656&t=h&z=17
  20. ↑ Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten, erweiterte Auflage, Ljubljana 2010
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jezera_na_avstrijskem_Koroškem&oldid=6244834«