Liévin
Liévin | |
---|---|
50°25′19″N 2°46′40″E / 50.42194°N 2.77778°E | |
Država | Francija |
Regija | Hauts-de-France |
Departma | Pas-de-Calais |
Okrožje | Lens |
Kanton | Liévin-Jug Liévin-Sever |
Interkomunaliteta | Aglomeracijska skupnost Lens-Liévin |
Upravljanje | |
• Župan (2001-2008) | Jean-Pierre Kucheida |
Površina 1 | 12,83 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 30.149 |
• Gostota | 2.300 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 62510 /62800 |
Nadmorska višina | 32–80 m m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Liévin je mesto in občina v severnem francoskem departmaju Pas-de-Calais regije Nord-Pas-de-Calais. Leta 1999 je mesto imelo 33.427 prebivalcev.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Kraj leži v severni Franciji, 20 km severno od Arrasa. Skupaj s sosednjim Lensom sestavlja aglomeracijsko skupnost, imenovano Communaupole.
Administracija
[uredi | uredi kodo]Liévin je sedež dveh kantonov:
- Kanton Liévin-Jug (del občine Liévin, občini Angres, Éleu-dit-Leauwette: 25.576 prebivalcev),
- Kanton Liévin-Sever (del občine Liévin, občina Grenay: 21.622 prebivalcev).
Oba kantona se nahajata v okrožju Lens.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Kraj je bil vse do leta 1857 manjša podeželska vas, ko je bil v njeni bližini odkrit premog, s katerim se je začel njen vzpon. Število prebivalstva je s številke 1.223 v letu 1820 naraslo na več kot 25.000 v letu 1914. Razvoj Liévina je kruto zavrla prva svetovna vojna, v kateri je bilo 400 civilnih žrtev in 600 vojakov, sam kraj pa uničen. Po vojni leta 1920 je bil Liévin odlikovan z vojaškim križcem, po nekaj letih obnove pa je njegov razvoj na osnovi premogovništva zopet šel naprej. Druga svetovna vojna ga je ponovno zaustavila. V letu 1940 je bil evakuiran, v njem pa se je nastanila nemška vojska. S pomočjo časopisa Voix du Nord je bilo organizirano odporništvo, osvobojen 2. septembra 1944 s strani britanske 8. armade. Z recesijo v rudarski industriji se je v 60. letih 20. stoletja začelo zapiranje posameznih kopov, poslednji rov pa je bil zaprt leta 1974.
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]- Bruck an der Mur (Avstrija),
- Hohenlimburg (Nemčija),
- Mouscron (Belgija),
- Pasvalys (Litva),
- Rybnik (Poljska),
- La Valette-du-Var (departma Var).
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- uradna stran (v francoščini)
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.