Pojdi na vsebino

Mostič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mostič

Brückl
Trška občina
Mostič
Mostič
Grb Mostič
Grb
Mostič se nahaja v Avstrija
Mostič
Mostič
Geografska lega v Avstriji
46°45′11″N 14°32′9″E / 46.75306°N 14.53583°E / 46.75306; 14.53583
DržavaAvstrija Avstrija
DeželaKoroška
Politični okrajŠentvid ob Glini
Upravljanje
 • ŽupanWolfgang Schaller
Površina
 • Skupno46,62 km2
Nadm. višina
510 m
Prebivalstvo
 (2024-01-01)[2]
 • Skupno2.757
 • Gostota59 preb./km2
Časovni pasoviUTC+1 (CET/CEST)
UTC+2 (CET/CEST)
Poštna številka
9371
Omrežna skupina042 14
Avtomobilska oznakaSV
Št. občine20502
Naslov upraveMarktplatz 1
9371 Brückl/Mostič
Spletna stranwww.brueckl.gv.at/

Mostič (nem. Brückl) je tržna občina v političnem okraju Šentvid ob Glini na Koroškem na (zgodovinski) meji dvojezičnega ozemlja, o čemer pričajo zgodovinski popisi prebivalstva in m.dr. (nepopolna) dvojezična toponimija.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Lega

[uredi | uredi kodo]

Mostič leži na sotočju manjše Krčice in reke Krke, med Štalensko goro in Svinško planino.

Vasi in zaselki

[uredi | uredi kodo]

Tržna občina je sestavljena iz 5 katastrskih občin: Mostič (Brückl), Šentjanška gora (Johannserberg), Labegg, Šentlipš (Sankt Filippen) in Schmieddorf.

Občino tvori 20 vasi in zaselkov (v oklepaju število prebivalcev, stanje 2001)[3]):

  • Baren - Sankt Gregorn (22)
  • Čuta Tschutta (14)
  • Dešinje - Ochsendorf (124)
  • Dobrava - Hart (29)
  • Hrovače - Krobathen (217)
  • Kovače - Schmieddorf (32)
  • Krejčice - Gretschitz
  • Krištofova Gora, narečno Krištof - Christofberg (19)
  • Labek (narečno Lobek) - Labegg (19)
  • Mihelska Gora - Michaelerberg (17)
  • Mostič - Brückl (1.852)
  • Pirka - Pirkach (37)
  • Strmec - Krainberg (24)
  • Šentjanška gora - Johannserberg (59)
  • Šentlipš - Sankt Filippen (326)
  • Šentpeterski grad - Eppersdorf (79)
  • Šenturh na Šentjaški gori - Sankt Ulrich am Johannserberg (84)
  • Uha vas ali Potoče - Hausdorf (70)
  • Zgornje Hreble - Oberkrähwald (1)
  • Žalha vas - Salchendorf (55)
  • Železen (Zelezen, narečno Zeleze ali Železe) - Selesen (30)

Sosednje občine

[uredi | uredi kodo]
Lega občine Mostič v okraju

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Glavni trg v Mostiču z vodnjakom
Župnijska cerkev Janeza Krstnika

S prihodom Slovanov v 6. st. in ustanovitvijo Karantanije postane širše področje del tudi slovenske kulturne zgodovine. Prvič se omenja območje v listini 831. 927 je prvič omenjena cekev sv. Lovrenca (Šentlovrenc) nad Mostičem (sam svetnik pa je bil med izredno priljubljenimi v prvem obdobju pokristjanjevanja karantanskih Slovanov.

Iz karantanske dobe so ostali sledovi v skupni lastninski strukturi gozdov na Krištofovi gori kmetov v dolini. Krištofova gora oz. cerkev na njenem vrhu je bila ustanovljena s strani benediktinskega samostana v Šentpavlu v Labotski dolini, ki je imel tudi posestva v Mežiški dolini, tako da je tu skozi stoletja potekala slovenska božja pot, kot je to tudi nekdaj prikazal slovenski križev pot v cerkvi.[4]

Kraj je bil prvotno imenovan po Goričici, kasneje šele se je od. 16. st. dalje kraj imenoval po mostu nad reko: Mostič.

Od poznega srednjega veka najdemo fužinarstvo in delavnice verig, tudi samo ime naselja Železen (nem. Selesen) naznanja obstoj rude v kraju. 1838 je bil ustanovljen livarski obrat. V 20. st. je prisotna kemična industrija. Zgodnja industrijalizacija in zgodovinska orientacija kraja proti severu sta precej prispevali k razvoju narodnostnih razmer, saj se je v 2. polovici 19. stoletja področje precej germaniziralo.

1849 je bila ustanovljena občina Šentjanž na Mostiču, ki je bila preimenovana leta 1935 v Mostič. Od leta 1963 je Mostič tržna občina.

Slovensko narečje

[uredi | uredi kodo]

Zgodovinsko prištejemo zahodne obronke Svinške planine ter obronke Krištofove gore (Šentlipš) že k širšemu narečnem področju rožanščine ( oz. ju moramo prišteti k področju prehodnega podnarečja/govora Celovškega polja ) (medtem ko prištejemo zahodne obronke Svinške planine k slovenskem narečnem področju podjunščine)[5]

Prebivalstvo

[uredi | uredi kodo]

Zgodovinska slika

[uredi | uredi kodo]

Po zadnjem Avstro-Ogrskem popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 11% prebivalcev takratne občine Mostič (Brückl) navedlo slovenščino kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.[6]

Občina Število slovensko govorečih 1910 Število nemško govorečih 1910
Mostič/Brückl 227 (11%) 1906 (89%)

Danes

[uredi | uredi kodo]

Po štetju 2001 ima Mostič 3.110 prebivalcev, od tej je 96,7 % avstrijskih državljanov. 85,9 % je pripadnikov rimsko-katoliške cerkve, 3,7 % evangeličanov in 0,8 % muslimanov. 7,0 % prebivalcev je brez veroizpovedi.

Kultura in znamenitosti

[uredi | uredi kodo]
  • Župnijska cerkev Sv. Janeza Krstnika (pozna gotika)
  • Župnijska cerkev Sv. Filipa in Jakoba v Šentlipšu
  • Župnijska cerkev Šenturh na Šentjanški gori (pozna gotika)
  • podružniška cekev Šentlovrenc na Šentjanški gori (romanika s poslikavo okoli 1200)
  • podružniška cerkev Sv. Andreja v Krejčicah na Šentjanški gori (gotika)
  • podružniška cerkev „14 pomočnikov v sili“ v Železnu
  • Dvorec Eppersdorf

Galerija slik

[uredi | uredi kodo]
  • Cerkev Sv. Andreja v Krejčicah na Šentjanški gori
    Cerkev Sv. Andreja v Krejčicah na Šentjanški gori
  • Šentlovrenc na Šentjanški gori
    Šentlovrenc na Šentjanški gori
  • Župnijska cerkev Sv. Filipa in Jakoba v Šentlipšu
    Župnijska cerkev Sv. Filipa in Jakoba v Šentlipšu
  • Dvorec Eppersdorf
    Dvorec Eppersdorf

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Regionalinformation, bev.gv.at
  2. ↑ »Bevölkerung zu Jahresbeginn nach administrativen Gebietseinheiten (Bundesländer, NUTS-Regionen, Bezirke, Gemeinden) 2002 bis 2024 (Gebietsstand 1.1.2024)« (ODS). Statistik Austria.
  3. ↑ glej : Paul Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten (Herausgegeben von: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Razprave/Dissertationes 21), Erweiterte Auflage, Ljubljana 2010. ISSN 0560-2920; E. Kranzmayer: Ortsnamenbuch von Kärnten, II. Teil, Alphabetisches Kärntner Siedlungsnamenbuch, Klagenfurt 1958; R. Vouk: Popis koroških utrakvističnih šol do leta 1918, Bestandsaufnahme der Kärntner utraquistischen Schulen bis 1918, Klagenfurt/Celovec 1980.
  4. ↑ glej Wilhelm Wadl (Hg.): Magdalensberg, Natur, Geschichte, Gegenwart, Gemeindechronik, Klagenfurt, Heyn Verlag 1995.
  5. ↑ Poljanski govor oz. poljanščini Celovškega Polja (oz. Celovške ravnine), ki je prehodno narečje med rožanščino in podjunščino. Kot posebna različica rožanščine je bila že identificirana s strani Janeza Scheinigga in potrjena v mednarodno priznani dijalektološki disertacij dr. Katje Sturm-Schnabl. Scheinigg v svojem delu "Die Assimilation..." razdeli rožanščino v tri enote in sicer spodnji Rož, zgornji Rož in Celovška ravnina: "...Die dritte Unter-Mundart herrscht in der Ebene um Klagenfurt (kl.), sie hat mit der ersten die Aussprache des e und o gemein, unterscheidet sich aber von den beiden vorhergehenden durch die häufige Zurückziehung des accentes, wo ihn jene auf den Endsilben haben; dies gilt namentlich vom Neutrum der Substantive und Adjktive, z.B. ...".. Glej: Johann Scheinigg, Die Assimilation im Rosenthaler Dialekt, Ein Beitrag zur Kärntner-Slovenischen Dialektforschung. Erschienen in XXXII Programm des k.k. Staatsgymn zu Klagenfurt 1882. citirano po: Katja Sturm-Schnabl, Die slowenischen Mundarten und Mundartreste im Klagenfurter Becken, phil. Diss, Wien 1973, 287 strani (stran 33).
  6. ↑ Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank Arhivirano 2013-10-25 at Archive.is

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Mostič
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mostič&oldid=6326046«