Marjan Kozina

Marjan Kozina
Rojstvo	4. junij 1907({{padleft:1907|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}) Novo mesto
Smrt	20. junij 1966({{padleft:1966|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) (59 let)
Državljanstvo	SFRJ  Kraljevina Jugoslavija  SHS  Cislajtanija
Poklic	skladatelj, partizan, pisatelj, glasbeni pedagog, prevajalec

Marjan Kozina, slovenski skladatelj, * 4. junij 1907, Novo mesto, Slovenija, † 19. junij 1966.

Življenje

Popolno ime mu je v matični knjigi Marijan Jurij Jožef Kozina. Oče mu je bil sodni predstojnik Jurij Kozina, mati mu je bila Marija (rojena Rozina). V Ljubljani je Kozina pričel študirati filozofijo in matematiko, sočasno je študiral tudi klavir in violino, pozneje pa se je usmeril v študij glasbe na Dunaju in v Pragi. Leta 1943 se je pridružil partizanom, po osvoboditvi je postal prvi upravnik Slovenske filharmonije. Deloval je tudi kot pedagog na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

Že med vojno je dokončal partituro opere Ekvinokcij in jo zakopal na vrtu svojih staršev. Prvič je bila izvedena leta 1946 v ljubljanski Operi, leta 1948 pa je zanjo prejel Prešernovo nagrado. Ob stoletnici delovanja Slovenske filharmonije, 13. januarja 2008, je bila po njem poimenovana Velika dvorana Slovenske filhamrnonije: dvorana Marjana Kozine.

K slovenski simfonični glasbi je veliko prispeval svojo Simfonijo v štirih stavkih, ki so pravzaprav posamezne simfonične pesnitve in komponirane ločeno. Nosijo programske naslove Proti morju, Padlim, Ilova Gora in Bela krajina. Slednji stavek je bil v povojnih časih koncertno največkrat izvedena slovenska simfonična skladba, saj so Simfonijo orkestri redkeje izvajali v celoti. Bela krajina je postala simbol vojnih in povojnih časov, s svojim optimizmom pa je predstavljala voljo do življenja vsega naroda. Glasbeniki so jo izvajali v vseh mogočih glasbenih zasedbah, vključujoč harmonikarske in pihalne ansamble. Skomponiral je še baleta Bajke o Gorjancih in Diptihon, glasbo za filme (Kekec, Na svoji zemlji). Kozina se je posvečal tudi pisanju in prevajanju. Posegel je na področje knjige o glasbi, glasbene teorije in estetike, vloge umetnosti in umetnika v sodobni družbi, prevedel vrsto romanov, pisal je potopise, kritike in polemične sestavke ter poljudnostrokovne spise.

Opis

Simfonična glasba

• Simfonija (sestavljena iz posameznih simfoničnih pesnitev):
  • Bela krajina (1946)
  • Ilova gora (1947)
  • Padlim (1948)
  • Proti morju (1949)
• Davnina (1960/1; uvodni stavek osnovanega, nerealiziranega simfoničnega ciklusa »Novo mesto«)
• Plesna suita (1964)

Scenska glasba

• Majda, opereta (1935)
• Ekvinokcij, opera (po I. Vojnoviću; 1943)
• Martin Kršan (osnutki, 1963/64)
• Diptihon, balet (1952)
• Na gozdnih glasah, balet (1953)
• Baletna suita, tudi Bajke o Gorjancih oz. Gorjanske bajke (1952-1961)

Vokalna glasba

• Balada Petrice Kerempuha, kantata (bas in orkester; 1939)
• Lepa Vida, kantata za tri soliste in mešani zbor (1939)
• Tlaka, kantata za soliste, zbor in orkester (po A. Aškercu, za Groblerjev kratki film 1956, rev. 1967)
• Štiri kitajske miniature (na besedila kitajskih pesnikov v slovenskem prevodu Smiljana Samca oz. Lili Novy (v nemščini) za glas in orkester; 1955)

Zborovska glasba

• Pet partizanskih pesmi za moški zbor (1946)
• Vstani, mladina! (1946)
• Obroč (1946)
• Kovaška (1948)
• Domovina (1957)
• Hej, tovariši (1947)
• Naša vojska
• Titovi brigadirji, za zbor in klavir (1948)
• Belokranjske otroške pesmi za pionirski zbor (1954)
• Partizanska (1955)

Samospevi

• Partizanski samospevi (1945)
• Tri pesmi na besedila Srečka Kosovela (1951)
• Cigan (1940)
• Tri pesmi na besedila Lili Novy (1957)
• Abc, otroške pesmice za glas in klavir (1958)
• Izbrane pesmi za glas in klavir (1964)Vinko

Instrumentalna glasba

• Divertimento, za klavir (1946)
• Sonatina facile, za klavir (1959)

Filmska glasba

• S Titovimi brigadirji, dokumentarni film (Triglav film)
• Na svoji zemlji (1949)
• Tri pesmi iz filma Kekec (1951)
• Dolina miru (1956)

Monografije

• Abc glasbe, Koper 1957
• O človekovi dejavnosti, Ljubljana 1957
• Svet operne glasbe, Ljubljana 1962
• Veseli potopisi, Maribor, 1970

Literatura

• Cvetko, Ciril: Marjan Kozina, zbirka Znameniti Slovenci, Partizanska knjiga, Ljubljana 1983.

Glej tudi

• seznam slovenskih akademikov
• seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
• seznam slovenskih skladateljev
• Kozinova nagrada

Zunanje povezave

• Marjan Kozina na www.novomesto.si Arhivirano 2016-04-29 na Wayback Machine.
• Glasbena šola Marjana Kozine Arhivirano 2004-11-01 na Wayback Machine.
• Marjan Kozina, skladatelj