Pojdi na vsebino

Papiamento

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Papiamento
Papiamentu
Materni jezikNizozemski Karibi
Št. maternih
govorcev
341,300[1] (2019)
portugalsko-bazirani kreolski jeziki
  • afro-portugalščina
    • gornje gvinejska kreolščina
      • papiamento
Pisavalatinica (papiamento ortografija)
Uradni status
Uradni jezik
Aruba
Bonaire
Curaçao[2]
Jezikovne oznake
ISO 639-2pap
ISO 639-3pap
Glottologpapi1253
Linguasphere51-AAC-be
{{{mapalt}}}
lokacijski zemljevid Arube, Bonaire, in Curaçao, kjer se govori papiamento

Papiamento (angleško: /ˌpɑːpiəˈmɛntoʊ/ ) [3] ali Papiamentu ( angleško: /ˌpɑːpiəˈmɛntuː/; nizozemsko Papiaments) je kreolski jezik, ki temelji na portugalščini in se govori na Nizozemskih Karibih. Je najbolj razširjen jezik na karibskih otokih ABC (Aruba, Bonaire, Curaçao ), z uradnim statusom v Arubi in Curaçau. Papiamento je tudi priznan jezik v nizozemskih javnih organih Svetega Evstahija in Sabe.[2]

Jezik, ki se imenuje Papiamento v Arubi in Papiamentu v Bonairu in Curaçau, v veliki meri temelji na portugalščini in španščini iz kolonialne dobe (vključno z judovsko-portugalščino), nanjo pa sta močno vplivala nizozemska in venezuelska španščina. Zaradi leksikalnih podobnosti med španščino in portugalščino je težko določiti natančen izvor nekaterih besed. Čeprav obstajajo različne teorije o njegovem izvoru, večina jezikoslovcev zdaj meni, da je papiamento nastal iz španskega in portugalskega kreolskega jezika, ki sta se razvila na zahodnoafriških obalah, [4] saj ima veliko podobnosti s kreolščino Zelenortskih otokov in kreolščino Gvineje Bissau.[5] [6]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Pokopališče in spomenik doktorju Moisesu Frumenciu da Costi Gomezu, prvemu predsedniku vlade Nizozemskih Antilov, s sporočilom, napisanim v Papiamentu: No hasi ku otro loke bo no ke pa otro hasi ku bo, kar približno pomeni: " Ne stori drugim tega, česar ne želiš, da drugi storijo tebi "
Catecismo Corticu – prva natisnjena knjiga v Papiamentu leta 1837

Obstajajo različne teorije o izvoru in razvoju jezika Papiamento, natančna zgodovina pa ni bila ugotovljena. Njegov matični jezik je zagotovo iberski, vendar so znanstveniki razpravljali o tem, ali je papiamento izpeljan iz portugalščine in njenih izpeljanih kreolskih jezikov, ki temeljijo na portugalščini, ali iz španščine. Zgodovinske omejitve, osnovno besedišče in slovnične značilnosti, ki si jih papiamento deli z zelenortsko kreolščino in gvinejsko-bisavsko kreolščino, so veliko manjše od tistih, ki si jih deli s španščino, čeprav sta se španski in nizozemski vpliv pojavila pozneje, od 17. stoletja naprej.

Samo ime jezika izvira iz papia, iz portugalščine in zelenortske kreolščine papear ("klepetati, reči, govoriti, govoriti"), dodano s samostalniško pripono -mento.

Španija je pridobila prevlado nad otoki v 15. stoletju, vendar jih je malo izkoristila. Portugalski trgovci so v obdobju 1580–1640 veliko trgovali v Zahodni Indiji in z Ibersko unijo med Portugalsko in Španijo, njihova trgovina se je razširila na špansko Zahodno Indijo. Leta 1634 je Nizozemska zahodnoindijska družba (WIC) prevzela otoke in deportirala večino maloštevilnega preostalega aravaškega in španskega prebivalstva na celino (večinoma na venezuelsko zahodno obalo in venezuelske ravnice, pa tudi vse do vzhoda do venezuelskega bazena Orinoka in Trinidada) in jih spremenila v središče nizozemske trgovine s sužnji med Afriko in Karibi.

Prve dokaze o široki uporabi papiamenta na Arubi in Curaçau lahko vidimo v uradnih dokumentih v začetku 18. stoletja. V 19. stoletju je bila večina gradiva na otokih napisana v papiamentu, vključno z rimskokatoliškimi šolskimi knjigami in pesmaricami. Leta 1837 je bil natisnjen Catecismo Corticu pa uso di catolicanan di Curaçao, prva tiskana knjiga v Papiamentu. Leta 2009 je bil Catecismo Corticu dodan v Unescov register spomina sveta.[7] Prvi časopis v jeziku papiamentu je izšel leta 1871 in se je imenoval Civilisadó (Civilizator).

Trenutno stanje

[uredi | uredi kodo]

Papiamento se govori v vseh vidikih družbe po vsej Arubi, Curaçau in Bonairu.

Papiamento je uradni jezik Arube od maja 2003.[8] Na nekdanjih Nizozemskih Antilih je papiamento postal uradni jezik 7. marca 2007.[9] Po razpadu Nizozemskih Antilov je bil uradni status papiamenta potrjen v novo ustanovljeni Karibski Nizozemski.[10] Tudi 150.000 Antilcev (večinoma iz Curaçaa) živi na Nizozemskem in tekoče govorijo svoj materni jezik papiamento. Nekaj papiamenta se govori tudi na Svetem Martinu in polotoku Paraguaná v Venezueli.

Prva opera v papiamentu, ki jo je priredil Carel De Haseth (nl) iz njegovega romana Katibu di Shon je bila izvedena v Stadsschouwburgu v Amsterdamu 1. julija 2013 v počastitev 150. obletnice konca suženjstva na nizozemskih Karibih.[11] [12]

Pravopis in izgovorjava

[uredi | uredi kodo]

Papiamento je zapisan z latinično pisavo .

Od leta 1970 sta bila razvita in sprejeta dva različna pravopisa. Leta 1976 sta Curaçao in Bonaire uradno sprejela različico Römer-Maduro-Jonis, fonetično črkovanje. Leta 1977 je Aruba odobrila črkovanje, ki je bolj temeljilo na etimologiji in ga je predstavila Comision di Ortografia (Pravopisna komisija), ki ji je predsedoval Jossy Mansur.

Literatura in kultura

[uredi | uredi kodo]

Državni himni Arube in Bonaire sta v papiamentu, »Aruba Dushi Tera« oziroma »Tera di Solo y suave biento«. V jeziku je tudi časopis Diario.

Filma Abo So (Aruba) in Sensei Redenshon (Curaçao) iz leta 2013 sta bila prva celovečerna filma v Papiamentu; komedija Bon Bini Holland (Curaçao in Nizozemska) vsebuje tudi nekaj Papiamenta.[13]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Papiamentu«. Ethnologue. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. oktobra 2019.
  2. ↑ 2,0 2,1 Papiamento can be used in relations with the Dutch government.

    »Invoeringswet openbare lichamen Bonaire, Sint Eustatius en Saba« (v nizozemščini). wetten.nl. Pridobljeno 1. januarja 2011.
  3. ↑ Wells, J. C. (2008). Longman Pronunciation Dictionary (3. izd.). Harlow: Pearson Education Limited/Longman. ISBN 978-1-4058-8118-0.
  4. ↑ Quint, Nicolas (8. september 2011). »From West Africa to the Antilles, Dynamic Portuguese Creoles«. Sorosoro (v angleščini). Pridobljeno 19. marca 2022.
  5. ↑ Romero, Simon (5. julij 2010). »Willemstad Journal: A Language Thrives in Its Caribbean Home«. The New York Times.
  6. ↑ Lang, George (2000). Entwisted Tongues: Comparative Creole Literatures. Amsterdam: Rodopi. ISBN 90-420-0737-0.
  7. ↑ »First Catechism Written in Papiamentu Language«. UNESCO. Pridobljeno 19. marca 2022.
  8. ↑ Migge, Bettina; Léglise, Isabelle; Bartens, Angela (2010). Creoles in Education: An Appraisal of Current Programs and Projects. Amsterdam: John Benjamins Publishing. str. 268. ISBN 978-90-272-5258-6.
  9. ↑ »Papiaments officieel erkend«. Universiteit Leiden (v nizozemščini). 13. marec 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. marca 2008. Pridobljeno 21. novembra 2011.
  10. ↑ Tijdelijke wet officiële talen BES (v nizozemščini), Artikel 2: De officiële talen zijn het Engels, het Nederlands en het Papiamento. (angleško Article 2: The official languages are English, Dutch and Papiamento)
  11. ↑ »First Opera in Papiamentu: Katibu di Shon«. Repeating Islands (v angleščini). 8. julij 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. oktobra 2024. Pridobljeno 28. februarja 2022.
  12. ↑ Lobo, Jairo (2013). »Katibu di Shon is an Unmistakable Enrichment of Our Cultural Heritage«. Caraïbisch uitzicht. Werkgroep Caraïbische letteren. Pridobljeno 28. februarja 2022.
  13. ↑ »films in focus: abo so and red, white and black: a sports odyssey«. Trinidad and Tobago Film Festival. 2013.

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]

 

Slovarji

[uredi | uredi kodo]

Slovnica

[uredi | uredi kodo]
  • Goilo, Enrique R. (2000). "Učbenik Papiamentu". Trgovine De Wit, Oranjestad.
  • Blankenburg, Eleanor (1986). "Osnovna slovnica Papiamentu za angleško govoreče". Izdaja Blankenburg, Bonaire.
  • Frans-Muller, Xiomara (2017). "Papia Papiamentu ku mi". Strokovna knjiga, Bonaire.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Papiamento&oldid=6334414«