Pojdi na vsebino

Villefranche-sur-Mer

Villefranche-sur-Mer
Lega
Zemljevid
Villefranche-sur-Mer se nahaja v Francija
Villefranche-sur-Mer
Villefranche-sur-Mer se nahaja v Provansa-Alpe-Azurna obala
Villefranche-sur-Mer
43°42′15″N 7°18′42″E / 43.70417°N 7.31167°E / 43.70417; 7.31167
DržavaFrancija
RegijaProvansa-Alpe-Azurna obala
DepartmaAlpes-Maritimes
OkrožjeNica
KantonVillefranche-sur-Mer
InterkomunalitetaMestna skupnost
Nica-Azurna obala
Upravljanje
 • Župan (1995-2014) Gérard Grosgogeat
Površina
1
4,88 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
4.989
 • Gostota1.000 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
06159 /06230
Nadmorska višina0–575 m
(povp. 17 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Villefranche-sur-Mer (okcitansko/provansalsko Vilafranca de Mar) je francosko pristaniško naselje in občina ob Sredozemskem morju v departmaju Alpes-Maritimes. Leta 2006 je naselje imelo 6.610 prebivalcev.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Naselje leži na Azurni obali v neposredni bližini Nice. Ozemlje nad mestom je zelo strmo in prehaja v predalpsko območje Provanse. Pristanišče ima zelo ugodno lego in je med najglobljimi na svetu. Vzhodno od pristanišča je polotok Cap Ferrat, ki se ponaša z eksotičnimi vrtovi in lepimi pogledi.

Administracija

[uredi | uredi kodo]

Villefranche-sur-Mer je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Beaulieu-sur-Mer, Cap-d'Ail, Èze, Saint-Jean-Cap-Ferrat in La Turbie z 22.465 prebivalci. Kanton je sestavni del okrožja Nica.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

S padcem Karolinškega imperija je ozemlje sedanjega Villefrancha postalo del Lotaringije, kasneje grofije Provanse. Leta 1295 je Karel II. Anžujski, tedaj provanški grof, privabil prebivalstvo Montoliva z okolico k naselitvi bližje obali z namenom zavarovati ozemlje pred pirati. Z listino je ustanovil Villefranche kot svobodno pristanišče in brezcarinsko območje, ki je trajalo še v 18. stoletju. Mesto ima še danes del svoje nekdanje srednjeveške podobe. Leta 1557 je savojski vojvoda dal zgraditi trdnjavo, ki je danes turistična znamenitost.

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]
  • baročna cerkev nadangela Mihaela v starem delu naselja, zgrajena v začetku 14. stoletja, prenovljena konec 18. stoletja, francoski zgodovinski spomenik od 26. junija 1990,
  • kapela sv. Petra ob ribiškem pristanišču, zgodovinski spomenik od 27. decembra 1996,
  • renesančna palača Villa Léopolda iz začetka 20. stoletja, zgodovinski spomenik,
  • oceanološki observatorij
  • Muzej sodobne umetnosti Goetz-Boumeester,

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]