Laht
- Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.
Laht om süvenus kuivmaha valdmeren, meren, järven vai toižen vezišton pala, joudai vedenvajehtuz jäb vezištonke.
Lahten toižendad oma učulm (abai), merikar, estuarii, fjord, liman, lagun. Lugetas vulkanan upotadud päd i atollan lagunad lahteks mugažo.
Lahten gidrologižed i gidrohimižed arvoimižed oma ühtejiččed kaiken vezišton arvoimižidenke. Erasiš statjoiš klimatan sijaližed eriližused i vedhuz kontinentaspäi ližatas specifižid pirdoid lahten pindšoidun gidrologižile harakteristikoile.
Mail'man valdmeren järedad lahted: Aläskan, Bengalijan, Biskaine, Sur' Avstralijan i Gvinejan lahted. Nimitadas lahtikš erasid akvatorijoid, miččed oma mered gidrologižen režiman mödhe, oz., Meksikan, Gudzonan, Persijan i Kalifornijan lahted, muga tegihe istorižikš.
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |