Šentjur
Šentjur Sveti Jurij pri Celju (do 1952) | ||
|---|---|---|
 | ||
| ||
  Šentjur Geografska lega v Sloveniji | ||
| Koordinati: 46°13′3.31″N 15°23′45.53″E / 46.2175861°N 15.3959806°E | ||
| Država |  Slovenija | |
| Statistična regija | Savinjska | |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska | |
| Občina | Šentjur | |
| Površina | ||
| • Skupno | 6,8 km2 | |
| Nadm. višina | 262,5 m | |
| Prebivalstvo (2020)[1] | ||
| • Skupno | 4.940 | |
| • Gostota | 730 preb./km2 | |
| Časovni pas | UTC+1 | |
| • Poletni | UTC+2 | |
| Poštna številka | 3230 Šentjur | |
| Zemljevidi | ||
Šentjur pri Celju - Zgornji trg | ||
| Lega | Občina Šentjur | |
| RKD št. | 9036 (opis enote)[2] | |
| Razglasitev NSLP | 6. september 1996 | |
Šentjur () je manjše mesto v Sloveniji s skoraj 5.000 prebivalci, središče istoimenske občine, ki leži okoli 11 km vzhodno od Celja. Sam kraj sestavljata dva med seboj povezana dela: Zgornji trg, staro srednjeveško jedro, in Spodnji trg, ki je nastal po letu 1846, ko je čez Šentjur stekla Južna železnica, s katero je Šentjur dobil svojo železniško postajo. Iz časa začetkov železne ceste na Slovenskem je danes v Muzeju južne železnice, ki se nahaja v neposredni bližini železniške postaje, hranjeno bogato arhivsko gradivo in železniške naprave. Kraj se je nekdaj imenoval Sveti Jurij, Sveti Jurij pri Celju in Šentjur pri Celju. Danes je edino pravilno ime Šentjur. Mesto je član Združenja zgodovinskih mest Slovenije.[3] Obsega predele: Gornji trg, Spodnji trg, Kmetijsko šolo in nekdanje vasi Tičnica, Pešnica, Nova vas pod Rifnikom, Podgorje (pod Resevino), Zdenica in Hruševec.
Ime
[uredi | uredi kodo]Do leta 1952 se je naselje imenovalo Sveti Jurij pri Celju. V Šentjur je bilo preimenovano na osnovi "Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb" iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Jurija pri Celju del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi izraziti religiozni elementi.[4][5][6]
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]V Zgornjem trgu izstopa baročna župnijska cerkev sv. Jurija iz leta 1721. Oltarje je kasneje izdelal Ivan Šubic, križev pot pa je delo znanega slikarja iz iste družine, Janeza Šubica. Arhitekturno sta zanimivi tudi župnišče ter kaplanija. Pod cerkvijo je manjši park s spomeniki znanim skladateljem Ipavcem. V bidermajerski hiši (danes: Ipavčeva hiša), je bila obnovljena po skicah Jožeta Plečnika, so se rodili znameniti šentjurski skladatelji in zdravniki Alojz, Benjamin, Gustav in Josip Ipavec. Danes je v njej v nadstropju urejena stalna razstava o njihovem življenju in delu. Nekdanja zdravniška ordinacija v pritličju je preurejena v poročno dvorano. V kleti je vinoteka priznanih vin s šentjurskega območja, na vrtu pa je Plečnikov vodnjak, kamnita hišica in ob njej pod lipo še kamnita miza. Vrt je preurejen v poletno prizorišče.
Na arheološkem najdišču na bližnjem hribu z imenom Rifnik, na katerem so našli arheološke najdbe, ki segajo od pozne kamene dobe do srednjega veka, so rekonstruirali prazgodovinsko hišo s predstavitvijo izkopanih ostankov, sanirani so temelji dveh cerkva, starokrščanske in arijanske, sedmih hiš ter obzidja s stražarnicami. Del arheoloških najdb je sedaj razstavljen v Muzeju Šentjur, ki je na Zgornjem Trgu.
Izobraževalne ustanove
[uredi | uredi kodo]- Osnovna šola Franja Malgaja
- Osnovna šola Hruševec
- Šolski center Šentjur (srednja in višja strokovna šola)
- Glasbena šola skladateljev Ipavcev
- Ljudska univerza Šentjur
- Izobraževalni center Eksena
Mediji
[uredi | uredi kodo]V mestu izhaja časopis Šentjurčan, prav tako je v njem sedež radijske postaje Štajerski val.[7]
Znani meščani
[uredi | uredi kodo]- Urška Arlič Gololočič - sopranistka
- Alfred Brežnik - elektroinženir, podjetnik
- Anžej Dežan - pevec
- Marko Diaci - ekonomist, politik in župan Občine Šentjur (2010- )
- Igor Grdina - zgodovinar in literarni zgodovinar
- Franc Ipavec, zdravnik
- Gustav Ipavec - skladatelj in zdravnik, več let šentjurski župan.
- Benjamin Ipavec - skladatelj in primarij
- Josip Ipavec - skladatelj
- Jasmina Kandorfer - voditeljica oddaje Klepet ob Kavi, predavateljica nevromarketinga
- Dušan Kveder - španski borec
- Franjo Malgaj - borec za severno mejo, narodni heroj
- Jožef (Josip) Drofenik (1884—1953), politik, državni poslanec v Kraljevini SHS
- Josip Čretnik (1872-1953), obrtnik, narodni buditelj, politik, šentjurski župan
- Jurij Malovrh - vinar politik, župan Občine Šentjur (1994-2002)
- Oto Pungartnik - diplomat, veleposlanik Republike Slovenije v Združenih arabskih emiratih
- Ana Pusar Jerič, slovenska sopranistka
- Dragotin Ferdinand Ripšl - duhovnik in pesnik
- Franc Valentin Slemenik, slovenski pisatelj in časnikar
- Jernej Stante, slovenski pravnik, pesnik in dramatik
- Štefan Tisel - urolog, politik in župan Občine Šentjur (2002-2010)
- Asta Vrečko - umetnostna zgodovinarka, političarka
- Franc Žličar - slovenski katoliški duhovnik in prevajalec
Glej tudi:
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9036«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Šentjur«. ZZMS. Pridobljeno 14. aprila 2021.
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
- ↑ »Radio Štajerski val od danes naprej v Šentjurju«. Kozjansko.info. 1. september 2010. Pridobljeno 6. januarja 2022.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
