Abbeville
Abbeville | |
---|---|
50°6′19″N 1°50′7″E / 50.10528°N 1.83528°E | |
Država | Francija |
Regija | Hauts-de-France |
Departma | Somme |
Okrožje | Abbeville |
Kanton | Abbeville-Jug Abbeville-sever |
Interkomunaliteta | Skupnost občin Abbeville |
Upravljanje | |
• Župan (2008-2014) | Nicolas Dumont |
Površina 1 | 26,42 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 22.595 |
• Gostota | 860 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 80001 /80100 |
Nadmorska višina | 2–76 m (povp. 8 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Abbeville je mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Somme. Leta 1999 je mesto imelo 24.567 prebivalcev.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Kraj leži v severni Franciji ob reki Somi 10 km pred njenim izlivom v Sommski zaliv (Rokavski preliv), 45 km severozahodno od Amiensa.
Administracija
[uredi | uredi kodo]Abbeville je sedež dveh kantonov:
- Kanton Abbeville-Jug (del občine Abbeville, občine Bray-lès-Mareuil, Cambron, Eaucourt-sur-Somme, Épagne-Épagnette, Mareuil-Caubert, Yonval),
- Kanton Abbeville-Sever (del občine Abbeville, občine Bellancourt, Caours, Drucat, Grand-Laviers, Neufmoulin, Vauchelles-les-Quesnoy).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Ailly-le-Haut-Clocher, Ault, Crécy-en-Ponthieu, Friville-Escarbotin, Gamaches, Hallencourt, Moyenneville, Nouvion, Rue in Saint-Valery-sur-Somme s 125.258 prebivalci.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Po naselju je bila nekdaj imenovana stara paleolitska kultura Abbevillien, znana po zgodnjih kamnitih orodjih, ki so bili najdeni na tem ozemlju v tridesetih letih 19. stoletja.
Samo naselje se v zgodovini prvikrat omenja v 9. stoletju kot del ozemlja opatije St. Riquier, kasneje pa postalo sedež grofije Ponthieu. Leta 1272 je prešel v roke angleškemu kralju Edvardu I., kjer je ostal vse do leta 1435, ko je s sporazumom v Arrasu pripadel burgundskemu vojvodu. Leta 1477 ga je Ludvik XI. priključil Franciji.
V začetku druge svetovne vojne je bil kraj močno poškodovan.
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]- stražni stolp - beffroi iz leta 1209, od leta 2005 skupaj z ostalimi podobnimi stolpi v severni Franciji in Belgiji na UNESCOvem seznamu krajev svetovne dediščine,
- kolegij s cerkvijo sv. Vulfrana, mestnega patrona, iz leta 1488, umetnina gotske arhitekture.
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Uradna stran (francosko)
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.