Pojdi na vsebino

Manganova skupina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Element 7. skupine)
Skupina 7 v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
skupina 6  skupina 8
IUPAC ime skupine 7
Ime po elementu manganova skupina
CAS številka skupine
(ZDA, vzorec A-B-A)
VIIB
stara IUPAC številka
(Evropa, vzorec A-B)
VIIA

↓ Perioda
4
Slika: Mangan
Mangan (Mn)
25 Prehodna kovina
5 Tehnecij (Tc)
43 Prehodna kovina
6
Slika: Palica renija
Renij (Re)
75 Prehodna kovina
7 Borij (Bh)
107 Prehodna kovina

prvobitni
iz radioaktivnega razpada
sintetični element
p · p · u · z

V 7. skupini periodnega sistema elementov ali manganovi skupini so elementi mangan (Mn), tehnecij (Tc), renij (Re) in borij (Bh), katerega so sintetitizirali leta 1977 kot prvi umetno proizvedeni element.

Elementi 7. skupine imajo podobne elektronske konfiguracije, predvsem na zunanjih valenčnih orbitalah, ki jim dajejo podobne lastnosti:

Z Element Št. elektronov/orbitala
25 manganese 2, 8, 13, 2
43 technetium 2, 8, 18, 13, 2
75 rhenium 2, 8, 18, 32, 13, 2
107 bohrium 2, 8, 18, 32, 32, 13, 2

Lastnosti

[uredi | uredi kodo]

Fizikalne lestnosti

[uredi | uredi kodo]

Nekatere fizikalne lastnosti elementov 7. skupine so prikazane v naslednji preglednici:

Lastnosti elementov 7. skupine[1][2][3]
Ime Mangan Tehnecij Renij Borij
Tališče 1517 K (1244 °C) 2430 K (2157 °C) 3459 K (3186 °C) ?
Vrelišče 2235 K (1962 °C) 5150 K (4877 °C) 5869 K (5596 °C) ?
Gostota 7,47 g·cm−3 11,5 g·cm−3 19,25 g·cm−3 ?
Videz srebrno kovinski srebrnosivo kovinski kovinski z
belim leskom
?
Atomski polmer 140 pm 135 pm 135 pm ?

Renij ima tretje najvišje tališče med vsemi elementi (3186 °C), presegata ga samo volfram (3422 °C) in ogljik (3642 °C), in najvišje vrelišče med vsemi kovinami (5596 °C). Kemijsko je podoben manganu in se pridobiva kot stranski produkt pri rafiniranju molibdena in bakra.

Kemijske lastnosti

[uredi | uredi kodo]

Vsi elementi imajo na valenčnih orbitalah po 7 elektronov (2 na orbitali s in 5 na orbitali f) in temu primerno veliko število oksidacijskih stanj: -1, +2, +3, +4, +6 in +7. Mangan je najbolj stabilen v oksidacijskih stanjih +2, +4 in +7, drugi elementi pa v stanjih +3, +4 in +7.

Tehnecij in renij nimata stabilnih izotopov in sta si zelo podobna. Vzrok za njuno podobnost je lantanoidna kontrakcija, zaradi katere imata enaka ionska polmera. Tehnecij je poleg prometija edini element pred svincem, ki nima stabilnega izotopa.

Uporaba

[uredi | uredi kodo]

Mangan in renij se uporabljata predvsem za legiranje jekel, v spojinah pa kot katalizatorja.

Nahajališča

[uredi | uredi kodo]

Tehnecij in renij sta radioaktivna elementa s kratko zazpolovno dobo in ju zato v naravi ni. Renij je izjemno redek in se nahaja v sledovih v drugih mineralih. Edini bolj pogost element je mangan, katerega je zemeljski skorji približno 0,1%. Letna proizvodnja mangana je 11 milijonov ton (2007), proizvodnja renija pa med 40 in 50 ton.

Mangan in renij se uporabljata predvsem za legiranje jekel, v spojinah pa kot katalitzatorja.

Sklici

[uredi | uredi kodo]